Spoznajmo ljudi in dejavnosti s Placa
Na Mestnem trgu in njegovi bližnji okolici deluje več kot 40 različnih podjetij s pestro ponudbo izdelkov in storitev.
SPOZNAJ JIHObstoječim javorjem na Mestnem trgu so se pridružili še trije novi. Strokovnjaki so pripravili sadilne jame, ki so vzorčen primer dobre prakse. Tako bodo imeli izvrstne možnosti za rast in razvoj. Za več podrobnosti o izvedbi zasaditve treh dreves leopoldovega gorskega javorja na Mestnem trgu v Škofji Loki smo prosili dr. Tanjo Simonič Korošak (Studio TSK) in Vasjo Dornik (Arboretum Volčji potok), ki sta sodelovala pri načrtovanju in zasaditvi.
Na območju nekdanje drevoredne poteze leopoldovih gorskih javorjev (Acer peudoplatanus ‘Leopoldii’) na Mestnem trgu v Škofji Loki se ob prenovi tlakovanih površin in infrastrukture ureja tudi potezo novih dreves. Od nekdanjih 9 dreves je v preteklosti zaradi slabih rastnih razmer in drugih razlogov propadlo 7 dreves, tako da sta ostala samo dva leopoldova javorja ter kasneje zasajeni srebrni javor Acer saccharinum. Vsi trije javorji so prevotleni, v slabem zdravstvenem stanju, na enem se je v zadnjem času pojavila tudi saprofitna gliva. Zaenkrat se na zahteve naročnikov drevesa ohranja.
Za zasaditev novega drevoreda se je nabavilo 8 dreves leopoldovega gorskega javorja Acer pseudoplatanus ‘Leopoldii’. Drevesna vrsta je enaka kot je bila na lokaciji izvorno zasajena konec 19. stoletja in sta dve od treh dreves še ohranjeni na trgu.
V prejšnjem tednu so bila na končne lokacije pri Marijinem znamenju zasajena tri drevesa. Na ločeni lokaciji v Škofji Loki je v začasnem zasipu zasajeno 5 dodatnih dreves, ki bodo počakala na presaditev na končno lokacijo na Mestnem trgu, ko bodo obstoječa drevesa na trgu odstranjena.
Pred zasaditvijo dreves se je najprej pripravili skupno rastišče po švedskem sistemu. Gre za izvedbo povezanega območja iz večjih kamnitih lomljencev in z vmesnim sadilnim substratom, območje sadilnih jam pa je bilo zasipano s substratom.
Lomljenec je utrjen po plasteh, da bodo lahko nad njim izvedeni končni sloji tlaka, kot načrtovano po projektu Arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar.
Substrat je sestavljen iz zeolita, humusa, lapilla in aktivnega oglja z dodatkom mineralnega gnojila in mikoriznih gliv. Izvedba strukturne zemlje po švedskem principu omogoča vzpostavitev takih tal, v katerih bodo korenine dreves uspešno rasle, imele dovolj hranilnih snovi, dostop do vode in zraka.
Drevesa so zasajena na način, da je korenovec, torej del drevesa, ki povezuje korenine z deblom, na nivoju končne grede, ko bodo izvedeni zaključni tlaki. Ker se bo tlake izvajalo v naslednjih tednih, se je območje saditve dreves zavarovalo z začasno armaturno mrežo in filcem, da bi substrat ostal na ustrezni višini in ne bi prišlo do spiranja in erozije.
Drevesa bodo opremljena še z opornimi količki ter zalivalno vrečo. Zalivalne vreče bodo v naslednjih treh letih vraščanja dreves namenjena počasnemu in nadzorovanemu zalivanju koreninske grude.
Ko bodo končni tlaki na Mestnem trgu izvedeni in bo urejen dvignjeni robnik okrog grede z drevesi, se bo grede s premerom 2 m zaključilo s substratom, organsko zastirko in zasadilo z belo cvetočim malim zimzelenom.
Območje okrog ohranjenih dreves pri vodnjaku pa bo zaenkrat ostalo zasipano s peskom vse do takrat, ko se bo stara drevesa nadomestilo z novimi iz začasnega zasipa in pred tem uredilo skupno rastišče po enakem principu. Za obstoječa drevesa bo treba izdelati primerne varovalne ograje.
Srednjeveško mesto v sebi skriva čudovito zgodovino, ki jo moramo ohraniti tudi za naše zanamce. Pri kopanju Grabna smo večkrat naleteli na ostaline in jih primerno dokumentirali. Na vrhu klanca pa smo našli lep ohranjen ostanek verjetno srednjeveškega časa.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je v letu 2021 izdelal Katalog objektov na Mestnem trgu in Klobovsovi ulici. Gre za pregled obstoječega stanja in izpostavitev restavratorskih predlogov po posameznih objektih.
Se dovolj dobro zavedamo, kako pomembna je kulturna dediščina? Škofja Loka je pravi biser in prav je, da ga vsi skupaj negujemo, da bo sijal tudi v prihodnje. Potruditi se moramo in ohraniti naše lepote - tudi za tiste, ki šele prihajajo. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je po naročilu Občine Škofja Loka pripravil dokument, v katerem najdemo zanimive informacije o tradiciji urejanja javnih površin, o razporeditvi javnega prostora po pomenu ter tudi o tlaku in o zelenih površinah. Na koncu so izpostavljene še usmeritve za ohranjanje in načrtovanje obnove javnih.
Občina Škofja Loka je v skladu s kulturnovarstvenim soglasjem s strani ZVKD Slovenije izvedla obnovo napisov na kamnitih napisnih tablah na Marijinem znamenju na Mestnem trgu v Škofji Loki.