"
Zgodovina Škofje Loke je pisana, kot je pisana Škofja Loka. Zanimivo je pogledati fotografije, ki segajo v preteklost in prikaze primerjati s trenutnim aktualnim stanjem.
Zgodovina Škofje Loke se začne z letom 973, ko je cesar Oton II. (1184-1220) loško ozemlje dodelil freisinškemu škofu Abrahamu v fevd. To pa ni bila današnja Škofja Loka ampak Stara Loka. To so ustanovili škofje kot svojo upravno in gospodarsko središče, saj je bil kraj na strateško pomembnem križišču.
Prvič je bila Škofja Loka omenjena kot trg leta 1248, leta 1274 pa kot mesto. V 11. in 12. stoletju so dali škofje zgraditi na Kranjceljnu romanski Zgornji stolp in grad. Gospostvo je upravljal glavar, ki je stanoval na gradu. V imenu zemljiškega gospoda je izvajal sodno oblast, ki jo je škofom izročil leta 1257 oglejski patriarh Gregor. Leta 1274 je Otokar II. Loškemu gospostvu poveril tudi deželno sodstvo. Deželnoknežji sodnik je izrekal najhujše kazni, na smrt obsojene so obglavljali pri Krvavem znamenju v Stari Loki ali jih obešali na Gavžniku. Imeli so tudi Kaščo. Meščani so lahko trgovali, podeželski podložniki pa so smeli prodajati le svoje pridelke.
Zapisi navajajo da je bila Škofja Loka v 14. stoletju obdana z obzidjem s petimi obrambnimi stolpi in petimi mestnimi vrati. Imela je mestno avtonomijo. Leta 1457 je v mesto vdrl Jan Vitovec, vojskovodja celjskih grofov in mesto požgal. Leta 1476 so mesto napadli Turki. Večkrat je po mestu pustošila kuga. Leta 1511 ga je porušil potres na Idrijskem. Takratni zemljiški gospod škof Filip je mesto obnovil in nekatere stavbe stojijo še danes, Zgornji stolp pa je ostal v ruševinah. Uničujoča za mesto sta bila požara v letih 1660 in 1698. Po tem se mesto ni kaj dosti spreminjalo. Leta 1789 so podrli mestno obzidje in ukinili mestna vrata.
V srednjem veku sta bili v Loki močno razviti obrt in trgovina. Pod Kamnitim mostom je omenjen mlin že leta 1309. Mnogo je bilo kovačev, čevljarjev, krojačev, pekov in drugih. Leta 1673 je bilo v Loki 95 rokodelcev z mnogimi pomočniki. Organizirani so bili v rokodelskih cehih, ki so bili na višku v 17. stoletju. Živahna je bila trgovina z železom, loškim platnom in siti.
Leta 1803 je bila Škofja Loka priključena avstrijski Vojvodini Kranjski.
Med drugo svetovno vojno so Škofjo Loko najprej zasedle italijanske sile (13. aprila 1941), nemška vojska pa jih je zamenjala 17. aprila. Prve prebivalce mesta je Gestapo aretiral že 6. maja 1941, v naslednjih tednih je bilo 26 družin izgnanih v Srbijo. Partizani so mesto osvobodili 9. maja 1945.
Dediščina
Občina Škofja Loka je v skladu s kulturnovarstvenim soglasjem s strani ZVKD Slovenije izvedla obnovo napisov na kamnitih napisnih tablah na Marijinem znamenju na Mestnem trgu v Škofji Loki.
Dediščina
Spomenik Marijino znamenje v Škofji Loki, imenovano tudi Kužno znamenje, je centralna postavitev iz 18 st. na Mestnem trgu v Škofji Loki. Zaseda pomemben prostor na najširšem delu trga in je največji od spomenikov, ki tvorijo zgodovinsko opremo trga.
Dediščina
Pred decembrskimi prazniki je zasijala obnovljena južna fasada loškega gradu. V decembru 2022 smo namreč zaključili del prenove, ki je obsegal statično in energetsko sanacijo ter obnovo fasade južnega dela gradu ter jugozahodnega okroglega stolpa.
Dediščina
V Škofji Loki je kulturna dediščina še kako bogata. Zelo pomemben in nadvse čudovit je Kapucinski most, ki je najstarejši kamniti most v Sloveniji. Pogosto se pojavi na predstavitvenih fotografijah naše starodavne lepotice.
