Spoznajmo ljudi in dejavnosti s Placa
Na Mestnem trgu in njegovi bližnji okolici deluje več kot 40 različnih podjetij s pestro ponudbo izdelkov in storitev.
SPOZNAJ JIHSuhi zidovi predstavljajo najpreprostejše in najstarejše grajene strukture, ki jih srečujemo vsepovsod po svetu. V Sloveniji so najbolj poznani suhi zidovi na Krasu, kjer so uspeli veščine suhozidne gradnje leta 2018 vpisati na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Suhi zidovi so prisotni povsod po Gorenjski, tudi po Škofji Loki.
V Škofji Loki smo organizirali dvodnevno delavnico o suhem zidu v Škofji Loki. Suhi zidovi, ki so nastali izključno s prelaganjem pobranega ali izkopanega kamenja in so brez veziva, so široko prisotni tudi v naši okolici.
V prvem delu delavnice, ki je potekala v sredo, 7., in v četrtek, 8. oktobra 2020, so udeleženci spoznali značilnosti prostora, lastnosti suhozidne gradnje, vrste kamenin ter zanimiv primer Partnerstva za ohranitev in popularizacijo kraške suhozidne gradnje, ki povezuje vse, ki želijo ohranjati veščine suhozidne gradnje na Krasu in so nam na Gorenjskem lahko za vzgled pri ohranjanju suhih zidov.
Drugi dan delavnice so se udeleženci pod mentorstvom mojstra Primoža Novaka lotili obnove suhega zidu na vrtu Loškega gradu.
Naj spomnimo, da je bil del celovite obnove grajskega zeliščnega vrta – zlasti obnova opornega zidu – ki je potekla jeseni 2019, izveden prav v tradicionalni tehniki suhozidne gradnje.
Namen delavnice je bil prepoznati suhe zidove v okolju, jih ohranjati in obnavljati, saj so del podobe naše kulturne krajine.
Naša želja je, da bi lastniki zemljišč, ki imajo tovrstne možnosti, obnovili zidove na suhi način.
Delavnico je organizirala Občina Škofja Loka, v sodelovanju s Šolo Prenove in je potekala v okviru ”Dnevov evropske kulturne dediščine 2020”.
Srednjeveško mesto v sebi skriva čudovito zgodovino, ki jo moramo ohraniti tudi za naše zanamce. Pri kopanju Grabna smo večkrat naleteli na ostaline in jih primerno dokumentirali. Na vrhu klanca pa smo našli lep ohranjen ostanek verjetno srednjeveškega časa.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je v letu 2021 izdelal Katalog objektov na Mestnem trgu in Klobovsovi ulici. Gre za pregled obstoječega stanja in izpostavitev restavratorskih predlogov po posameznih objektih.
Se dovolj dobro zavedamo, kako pomembna je kulturna dediščina? Škofja Loka je pravi biser in prav je, da ga vsi skupaj negujemo, da bo sijal tudi v prihodnje. Potruditi se moramo in ohraniti naše lepote - tudi za tiste, ki šele prihajajo. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je po naročilu Občine Škofja Loka pripravil dokument, v katerem najdemo zanimive informacije o tradiciji urejanja javnih površin, o razporeditvi javnega prostora po pomenu ter tudi o tlaku in o zelenih površinah. Na koncu so izpostavljene še usmeritve za ohranjanje in načrtovanje obnove javnih.
Občina Škofja Loka je v skladu s kulturnovarstvenim soglasjem s strani ZVKD Slovenije izvedla obnovo napisov na kamnitih napisnih tablah na Marijinem znamenju na Mestnem trgu v Škofji Loki.