Poročilo delavnice o drevesih

13. aprila 2023

V četrtek, 23. marca 2023, smo na Mestnem trgu in v sejni sobi Upravne enote Škofja Loka organizirali delavnico o mestnih drevesih. Predmet delavnice je bil pogovor o treh javorjih, ki stojijo na Mestnem trgu. Vprašanje je, ali javorje ohraniti, ali nadomestiti z novimi drevesi v procesu prenove. Namen delavnice je bil razpreti proces razmišljanja o omenjenih dveh scenarijih in približati kontekst odločanja o scenarijih ljudem, občanom in občankam Škofje Loke.



V intervjujih so ljudje večkrat omenili drevesa na trgu in tudi sinteza intervjujev kaže, da je to relevantno vprašanje. Ob tem so se pogovori o drevesih in ravnanju z drevesi v Škofji Loki razvile tudi na socialnih omrežjih (Facebook). Omenjena so bila tudi obstoječa drevesa na Mestnem trgu. Iz tega je bilo mogoče sklepati, da gre za vprašanje, ki je za lokalno skupnost pomembno. Na tem je temeljil tudi načrt organizacije in izvedbe delavnice.

Uvod na delavnico se je odvil na Mestnem trgu pred drevesi, ki so bila predmet delavnice. Tako si je lahko vsak udeleženec ogledal drevesi, arboristka in krajinska arhitektka pa sta lahko poudarke svojih predstavitev stanja dreves prikazali na samih drevesih.

 

Delavnico je s pozdravom začel župan Škofje Loke Tine Radinja. Nadaljeval je Aidan Cerar iz IPoP – Instituta za politike prostora, ki je pojasnil namen delavnice ter načrt izvedbe delavnice.

Vprašanje dreves je v kontekst prenove Mestnega trga in Klobovsove ulice postavila Tatjana Bernik, ki vodi proces prenove na strani Občine. Poudarek je bil, da se na Plac dodajajo nova drevesa in da je skupno predvidenih šest dreves. V povezavi s tem sta mogoča dva scenarija. Eden je, da se doda nova drevesa obstoječim javorjem, obstoječe javorje pa nadomesti, ko doživijo svoj naraven konec. Drug scenarij je, da se nadomesti javorje z novimi drevesi že ob prenovi.  Zaradi tega, ker je eden najpomembnejših ciljev prenove podzemna infrastruktura, je bila v izhodišču predvidena zamenjava dreves. Ohranjanje dreves v večji meri vpliva na prenovo podzemne infrastrukture v smislu, da je prenova v tem primeru veliko bolj kompleksna, hkrati pa je možnost zapletov večja. Vendar pa je občina tekom procesa (preko intervjujev na primer) zaznala močno željo ljudi, da se javorja ohrani, zaradi tega Občina razpira proces razmišljanja o obeh scenarijih ravnanja z drevesi. Za odločitev, kateri scenarij naj se izbere, je prezgodaj, vendar pa bi Občina rada, da zainteresirana javnost razume kontekst tehtanja med obema scenarijema, prednosti in slabosti obeh scenarijev, ter tako tudi odločitev o tem, kateri scenarij izbrati.



Predstavitev krajinske arhitekte in arboristke

Načrt prenove trga s poudarkom na vlogi dreves na trgu ter odnosu med drevesi in novo podzemno infrastrukturo je pojasnila krajinska arhitekta dr. Tanja Simonič Korošak. Arboristično stanje dreves je povzela arboristka Tanja Grmovšek. Oboje povzemamo v spodnjih odstavkih.

 

Ob celoviti prenovi infrastrukture na Mestnem trgu se bodo v celoti uredile tudi tlakovane površine in zelene površine po načrtih arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar in Studia TSK. Na območju Homanove lipe bodo odstranjeni vsi betonski tlaki. Prenovljeno bo njeno rastišče in urejena bo nova tlakovana površina, ki bo nameščena s tako imenovano  z uporabo tako imenovanih koreninskih mostov, da bo vitalno lipovo drevo uspešno raslo dalje. Na območju prvotnega javorjevega drevoreda, v potezi med vodnjakom in Marijinim znamenjem, je predvidena ureditev skupnega rastišča za drevesa vzdolž celotne drevoredne poteze in zasaditev novega drevoreda šestih dreves predvidoma iz trokrpega javorja. Skupno rastišče omogoča bolj uspešno rast drevesom. Za drevesa so predvidene tudi večje odprte krožne grede, okrog njih pa bodo izvedene povozne in pohodne utrjene tlakovane površine, v skladu z zahtevami varstva kulturne dediščine.

Na trgu rastejo danes tri drevesa, dva gorska javorja, sorte Leopoldii sta zagotovo iz časa prvotnega sajenja te drevoredne poteze drevoreda devetih dreves iz začetka 20. stoletja, medtem ko je drevo srebrnega javorja je nekoliko mlajše) Morebitno ohranjanje obstoječih treh dreves javorja in fazno saditev novih dreves v drevoredu bodo predvidoma oteževale številne okoliščine, ki lahko vplivajo na uspešnost prenove. Kot so pokazale georadarske meritve, so korenine obstoječih javorjevih dreves prisotne predvsem v bližini vodnjaka in pod muldo, razraščajo pa se tudi v pasu tik pod asfaltom in vse do globine 80 centimetrov. Globlje jih na lokacijah izvedenih meritev niso zaznali, razen okoli vodnjaka, kjer se bile korenine razraščajo tudi globje. V območju obstoječih javorjevih dreves so predvidena arheološka izkopavanja in izkopi zaradi sanacije vodnjaka in Marijinega znamenja. Obsežni izkopi so načrtovani tudi zaradi zamenjave, sanacije in izgradnje infrastrukturnih vodov (kanalizacija, plin, vodovod, elektrika, meteorne vode, optika). Ob načrtovanih spremenjenih mikrolokacijah predvidenega nadomestnega drevoreda bi bilo treba v primeru ohranjanja treh javorjevih dreves pri vseh posegih varovati  korenine obstoječih dreves ter predvidoma prilagajati višinske kote tlakov in sicer z različnimi ukrepi ter s prilagojenimi gradbenimi deli in tehnikami, skladno z uveljavljenimi standardi varovanja dreves na gradbišču, obenem pa izdatno izboljšati strukturo zbitih tal ter dodati hranila.

Izkopi bodo potekali tako po zahodnem kot v vzhodnem robu obstoječe poteze dreves. Šele s pričetkom teh izkopov kot tudi načrtovane velike sanacije starega vodnjaka se bo lahko dodatno presojalo ali bodo posegi v območje korenin za ohranitev dreves preveliki in preveč škodljivi (zaradi izkopov in sanacije trenutno puščajočega vodnjaka). Zaradi tega se bo šele kasneje odločalo ali se bo lahko del starega drevoreda še nadalje ohranjal (s prilagoditvami posegov v zaščitnem območju drevesnih korenin) ter zgolj dopolnil z nadomestnimi drevesi, ki so počasi izginjala v preteklih desetletjih ali  pa bo treba drevored na Mestnem trgu v celoti obnoviti, v eni potezi.



Razprava

Po predstavitvah so bili udeleženci povabljeni k skupnemu razmisleku o prednostih in slabostih obeh scenarijev ter morebitnih vprašanjih za prisotne strokovnjake. Razprava se je v večji meri nanašala na dva srebrna javorja. Homanova lipa je v dobrem stanju in v načrtu prenove so predvideni ukrepi za dodatno zaščito in izboljšanje pogojev za rast lipe. Gorski javor je v slabšem stanju od srebrnih javorjev, verjetno tudi zaradi neustreznega obrezovanja v preteklosti.

 

Kot prednost ohranjanja dreves je bila poudarjena senca, ki jo drevesa nudijo, kar bo v času, ko so pričakovana vse toplejša poletja, pomembno.

Poudarjena je bila ekološka, mikroklimatska ter prostorska funkcija javorjev. Prednost je tudi, da so javorji preživeli dolgo časa v tem okolju in so na te pogoje, ki v preteklosti niso bili najboljši, očitno navajeni.

Ohranjanje javorjev vpliva na prenovo – ta bo v tem primeru bistveno bolj kompleksna. Za ohranjanje teh javorjev bo treba izvesti zahtevne ukrepe varovanja dreves. Vendar pa tudi v primeru, da bo izvajalec najskrbneje ravnal z javorji med prenovo, obstaja tveganje, da javorji le-te ne preživijo. Hkrati so lahko ukrepi za ohranjanje javorjev v navskrižju z ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine. Slabost je tudi, da četudi javorji preživijo prenovo, svoj konec doživijo čez nekaj let. To pomeni, da bo ta del trga ne osenčen takrat, saj bo v vsakem primeru v določeni točki prišlo do zamenjave, posledično novih dreves.

Kot prednost nadomeščanja dreves z novimi je bila izpostavljena enotna poteza pri prenovi. Vsa drevesa bodo približno enake velikosti. Če javorje pustimo in nadomeščamo kasneje, bodo drevesa vedno različnih velikosti. Hipotetično bi se to lahko reševalo tako, da Občina kupi vseh šest sadik naenkrat, potem pa dve ali tri sadike ohranja v drevesnici in jih uporabi ob zamenjavi. Tveganje, povezano z ohranjanjem dreves je tudi, da se nove sadike ne bi obnesle, torej, da bi nova drevesa odmrla. Tega tveganja se ne da povesem izničiti, lahko pa se zmanjša z nakupom najboljših sadik. Čeprav je strošek tovrstnih sadik bistveno višji, pa je župan na razpravi zagotovil, da bo Občina naredila vse (zagotovila sredstva ter se obrnila na najboljše ponudnike), da pride do najboljših sadik, saj gre za prenovo najbolj reprezentativnega prostora občine – Mestnega trga.

V splošnih komentarjih je bilo izpostavljeno, da naj Občina že v popisu del opredeli strošek sadik, sadilnega materiala ter tako že v tej fazi zagotovi sredstva za najboljše sadike. Poudarek je bil tudi na nadzoru v času del – opozorilo se je nanašalo na to, da mora Občina zagotoviti strog nadzor nad ravnanjem z drevesi v času prenove. Rečeno je bilo tudi, naj strokovne službe pretehtajo oba scenarija ((1) ohranjanja javorjev, ter (2) nadomeščanja javorjev z novimi drevesi), izberejo boljšega ter nato izdatno strokovno komunicirajo izbiro scenarija.

Poglej vse

Kulturna dediščina

(Srednjeveške) ostaline Dediščina
12. aprila 2024

(Srednjeveške) ostaline

Srednjeveško mesto v sebi skriva čudovito zgodovino, ki jo moramo ohraniti tudi za naše zanamce. Pri kopanju Grabna smo večkrat naleteli na ostaline in jih primerno dokumentirali. Na vrhu klanca pa smo našli lep ohranjen ostanek verjetno srednjeveškega časa.

Katalog objektov na Mestnem trgu in Klobovsovi ulici Dediščina
9. aprila 2024

Katalog objektov na Mestnem trgu in Klobovsovi ulici

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je v letu 2021 izdelal Katalog objektov na Mestnem trgu in Klobovsovi ulici. Gre za pregled obstoječega stanja in izpostavitev restavratorskih predlogov po posameznih objektih.

Ohranjanje in načrtovanje obnove javnih površin Dediščina
9. aprila 2024

Ohranjanje in načrtovanje obnove javnih površin

Se dovolj dobro zavedamo, kako pomembna je kulturna dediščina? Škofja Loka je pravi biser in prav je, da ga vsi skupaj negujemo, da bo sijal tudi v prihodnje. Potruditi se moramo in ohraniti naše lepote - tudi za tiste, ki šele prihajajo. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je po naročilu Občine Škofja Loka pripravil dokument, v katerem najdemo zanimive informacije o tradiciji urejanja javnih površin, o razporeditvi javnega prostora po pomenu ter tudi o tlaku in o zelenih površinah. Na koncu so izpostavljene še usmeritve za ohranjanje in načrtovanje obnove javnih.

Obnova napisov na Marijinem znamenju Dediščina
26. januarja 2023

Obnova napisov na Marijinem znamenju

Občina Škofja Loka je v skladu s kulturnovarstvenim soglasjem s strani ZVKD Slovenije izvedla obnovo napisov na kamnitih napisnih tablah na Marijinem znamenju na Mestnem trgu v Škofji Loki.